Izvleček

Napačno naročena zdravila in pomanjkanje informacij ob naročanju zdravil sta najpomembnejša vzroka za neželene stranske učinke zdravil. V prispevku uporabljamo termin naročanje zdravil v kontekstu celotnega procesa od predpisovanja/naročanja zdravil, izdaje zdravil in spremljanja, vse do administracije zdravil. Različne študije so pokazale, da je uporaba kliničnega informacijskega sistema (KIS), ki podpira celotni proces naročanja zdravil z integrirano strokovno bazo zdravil in s sistemom za podporo odločanju (pravočasno preverjanje, ali je bolnik alergičen na določena zdravila, opozarjanje na interakcije in kontraindikacije med zdravili ter izračunavanje ustreznih odmerkov zdravil v trenutku naročanja), učinkovita rešitev pri zmanjševanju neželenih stranskih učinkov zdravil in tudi pri standardizaciji postopkov zdravljenja. V prispevku opisujemo, kako klinični informacijski sistem podpira korake v procesu naročanja zdravil. Vsem sodelujočim v realnem času nudi ključne informacije o zdravilih in bolnikovem stanju, zdravnikom pa omogoča, da si pri naročanju pomagajo s t. i. svežnji naročil (ti so sestavljeni iz naročila zdravil, posegov, ukrepov itd. za obravnavo ali zdravljenje določene diagnosticirane bolezni) ter tako standardizira postopke dela in pomaga pri zmanjševanju neželenih stranskih učinkov zdravil.

Ključne besede: elektronsko naročanje zdravil, klinični informacijski sistem, klinični sistem za podporo odločanju, neželeni stranski učinki zdravil.