Revija Slovenska pediatrija objavlja uvodnike, izvirne znanstvene, pregledne znanstvene in strokovne članke, klinične primere, kot tudi poročila o strokovnem izpopolnjevanju, pisma uredništvu in predstavitve publikacij iz pediatrije, šolske medicine in mejnih področij.
Uredništvo sprejema v obravnavo le dela, ki pred tem še niso bila objavljena in niso v procesu objave (kar ne velja za izvlečke objavljene v sklopu znanstvenih srečanj). V primeru, da avtor povzame del dela (slike, tabele), ki je bilo že objavljeno, mora predložiti dovoljenje avtorja in založnika za reprodukcijo. Članki morajo biti napisani v jezikovno in strokovno neoporečnem slovenskem ali angleškem jeziku.
Vse prispevke pregleda dva recenzent, ki podata svoje pisno mnenje. Recenzija je tajna in ni plačana. Članek pregledata tudi lektor za slovenski in angleški jezik. Po končanem redakcijskem postopku, strokovni recenziji in lektoriranju avtor prispevek pregleda, da popravke odobri, jih upošteva in oskrbi čistopis. Med uredniškim postopkom je zagotovljena tajnost vsebine članka.
Slovenska pediatrija je publikacija odprtega dostopa. Avtor se strinja, da Slovenska pediatrija prispevek objavi pod pogoji licence Creative Commons CC-BY-NC 4.0 (Uporabnikom je dovoljeno nekomercialno reproduciranje, distribuiranje, dajanje v najem, javna priobčitev in predelava avtorskega dela, pod pogojem, da navedejo avtorja izvirnega dela).
Rokopis mora biti poslan v elektronski obliki (wordov dokument) kot priloga po elektronski pošti na elektronska naslova mihaela.jurcec@siol.net in primoz.kotnik@mf.uni-lj.si. Datoteka naj bo označena z imenom korespondenčnega avtorja in naslovom dela.
Vrsta članka naj bo usklajena s tipologijo dokumentov za vodenje bibliografij v sistemu COBISS (http://home.izum.si/cobiss/bibliografije/tipologija):
Uvodnik napiše urednik ali k pisanju povabi uglednega strokovnjaka. So brez izvlečka, ključnih besed in označenih odstavkov.
Izvirni znanstveni članek je samo prva objava originalnih raziskovalnih rezultatov v takšni obliki, da se raziskava lahko ponovi, ugotovitve pa preverijo. Članek naj bo organiziran po naslednji shemi; strukturiran izvleček (izhodišče, metode, rezultati in zaključek), uvod, material in metode, rezultati, razpravljanje zaključek in literatura. Vsebuje naj do 3000 besed, največ 5 grafičnih elementov in do 30 referenc.
Pregledni znanstveni članek je pregled najnovejših del o določenem predmetnem področju, del posameznega raziskovalca ali skupine raziskovalcev z namenom povzemati, analizirati, evalvirati ali sintetizirati informacije, ki so že bile publicirane. Prinaša nove sinteze, ki vključujejo tudi rezultate lastnega raziskovanja avtorja. Članek naj bo organiziran po naslednji shemi; nestrukturiran izvleček, uvod, osrednje besedilo, zaključek in literatura. Vsebuje naj do 5000 besed, največ 7 grafičnih elementov in do 50 referenc.
Klinični primer je kratki znanstveni prispevek, pripravljen z namenom predstavitve zanimivega kliničnega primera/ov in pomembnih poti obravnave in zdravljenja. Pri kliničnem primeru so posamezni elementi sheme izvirnega članka izpuščeni. Prispevek ima strukturiran izvleček, uvod, prikaz primera/primerov, razpravljanje, zaključek in literaturo. Vsebuje naj do 2000 besed, največ 3 grafične elemente in do 20 referenc.
Strokovni članek je predstavitev že znanega, s poudarkom na uporabnosti rezultatov izvirnih raziskav in širjenju znanja. Organizacija članka je prilagojena vsebini, ima nestrukturiran izvleček, uvod, osrednje besedilo, zaključek in literaturo. Vsebuje naj do 3000 besed, največ 5 grafičnih elementov in do 30 referenc.
Prispevek naj bo pripravljen v formatu A4 z robovi 2,5 cm (zgoraj, spodaj, levo in desno). Velikost črk enega od standardnih fontov naj bo 12 pt.
Prva stran članka naj vsebuje naslov članka v slovenskem in angleškem jeziku ter celotna imena avtorjev. Navedeni naj bodo tudi akademski nazivi in naslovi ustanov, kjer avtorji delajo.
Na drugi strani naj bo napisan izvleček članka v slovenskem jeziku in angleškem jeziku, ki naj ne presega 200 besed. Organiziran naj bo glede na vrsto članka.
Izvlečku naj sledijo ključne besede (največ osem). Uporabljeni naj bodo izključno izrazi iz Medical Subject Headings, ki so jih najdete v Index Medicusu National Library of Medicine.
Sledi strukturirano besedilo. Jasno naj bodo označena mesta, kjer naj se nahajajo tabele in slike. Slike in tabele morajo biti opremljene s slovenskim in angleškim tekstom, ki naj vsebuje naslov slike oziroma tabele in razlago vsebine. Tabele morajo biti pripravljene v obliki vrstic in stolpcev, ki se sekajo v poljih.
Priložene slike naj bodo originalne. Članku naj bodo priložene, kot samostojna datoteka. Kakovost slike naj bo vsaj 300 dpi, velikosti 9 x13 cm, obdelana, v formatu TIFF ali JPEG.
V članku se lahko uporabljajo le SI enote.
Vsa dela, ki obravnavajo raziskave narejene na ljudeh morajo v delu teksta Preiskovanci in metode imeti navedeno, da je bila raziskava opravljena v skladu z načeli Helsinško-Tokijske deklaracije, da so se preiskovanci ali njihovi starši strinjali z vključitvijo v raziskavo in da so svobodno podpisali pristanek za vključitev v raziskavo. Podrobnosti, ki bi lahko razkrile identiteto preiskovancev morajo biti izpuščene. Navedena naj bo zaporedna številka pod katero je Komisija za medicinsko etiko pri Ministrstvu za zdravstvo obravnavala vlogo raziskave.
V besedilu je potrebno vsako trditev potrditi z referenco. Reference naj bodo označene s številkami in v vrstnem redu, kot se pojavljajo v članku. Seznam vseh navedenih referenc mora biti napisan na posebnem listu z zapovrstnimi številkami kot so navedene v tekstu. Naslove citiranih del je potrebno navesti v enaki obliki kot jih uporablja National Library of Medicine v Index Medicus. Okrajšave imen revij je mogoče dobiti na internetnem naslovu http:/www.nlm.nih.gov. V primeru če je avtorjev dela več kot šest, navedite le prvih šest in nato dodajte et al.
Primeri referenc:
Članek iz revije
Artlich A, Moller J, Tschakaloff A, Schwinger E, Kruse K, Gortner L. Teratogenic effects in a case of maternal treatment for acute myelocytic leukaemia-neonatal and infantil course. Eur J Pediatr 1994; 153: 488–91.
Del članka iz revije
Ponsford J, Willmott C. Impact of early intervention on outcome after mild traumatic injury in children (abstract). Pediatrics 2001; 108: 1297.
Knjiga
Behrman RE, KLiegman RM, Jenson HB. Textbook of pediatrics. 16th ed. Philadelphia: W.B. Saunders Company; 2000.
Poglavje v knjigi
Tanner JM. Human growth standards: construction and use. In: Gedda L, Parisi P, eds. Auxology: human growth in health and disorder. 1st ed. London: Academic Press Inc, 1978: 109–21.
Članek v suplementu
Bigec M. Preventivni programi v dispanzerju za otroke. Slov Pediatr 2000; 7 Suppl 1: 23–31.
Članek iz zbornika referatov
Krevs N. Fetalna ehokardiografija. 11. Derčevi dnevi - Zbornik predavanj. Ljubljana: Pediatrična klinika 1989: 276–82.
Magistrska, doktorska dela
Uršič Bratina N. Dejavniki tveganja za razvoj ateroskleroze pri otrocih staršev, ki so zboleli z miokardnim infarktom pred 45. letom starosti (magistrsko delo). Ljubljana: Univerza v Ljubljani; 1994.
Članek na internetu
Spencer S, Mayer B, Bendall KL, Bateman ED. Validation of a guideline-based composite outcome assessment tool for asthma control. Respir Res. 2007; 8(1). Dosegljivo na: http://www.pubmedcentral.nih.gov/ articlerender.fcgi?tool=pubmed&pubmedid=17376233
Monografija na internetu
Hewitt M, Weiner SL, Simone JV, eds. Childhood Cancer Survivorship: Improving Care and Quality of Life. Washington: National Academy Press; 2003. Dosegljivo na: http://books.nap.edu/catalog.php?record_ id=10767#toc/
Spletna stran
Dosegljivo na: http://www.emedicine.com/
Članek iz revije, kjer avtor ni znan
Anon. Epidemiology for primary health care. Int J Epidemiol 1976; 5: 224–5.
Neobjavljena dela
Gando S. Disseminated intravascular coagulation in trauma patients. N Engl J Med: 2003 (v tisku).
Seznamu navedenih referenc naj sledi spisek vseh avtorjev z akademskimi nazivi in polnimi naslovi, kjer so avtorji zaposleni. Korespondenčni avtor naj bo označen z zvezdico (*). Naveden mora biti tudi uradni e-naslov korespondenčnega avtorja.