M. Jakič
Univerzitetni klinični center Ljubljana, Ljubljana, Slovenija

M. Jager
Univerzitetni klinični center Ljubljana, Ljubljana, Slovenija

G. Nosan
Klinični oddelek za neonatologijo, Pediatrična Klinika, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Ljubljana, Slovenija

Izvleček

Izhodišče. Alergija na kravje mleko (AKM) je neželen imunski odziv na eno ali več beljakovin v kravjem mleku (KML). Klinična slika AKM v obdobju novorojenčka je zelo raznolika in nespecifična. Edina metoda, s katero lahko z gotovostjo ovržemo ali potrdimo AKM, je provokacijsko testiranje, a ga zaradi možnih zapletov izvajamo le redko. Namesto provokacijskega testiranja AKM ugotavljamo z določanjem imunoglobulinov E (IgE) v serumu in s preizkušanjem morebitnega izboljšanja klinične slike ob uvedbi prehrane brez KML. Materiali, preiskovanci in metode. V analizo smo vključili 361 preiskovancev s sumom na AKM. Podatke o kliničnih znakih in načinih potrditve AKM smo pridobili z analiziranjem zdravstvene dokumentacije ter jih nato statistično obdelali s Fisherjevim eksaktnim testom in Spearmanovo analizo. Rezultati. Klinični znaki AKM v obdobju novorojenčka so visoko občutljivi (95 %) in nizko specifični (10 %). Dokazali smo pozitivno korelacijo med pojavom kožnega izpuščaja in AKM (p <0,001) ter med pojavom hematohezije in AKM (p <0,001). Zaključki. Najobčutljivejši znak AKM v obdobju novorojenčka je kožni izpuščaj, najbolj specifični znak pa trebušne kolike. Najpogostejši način potrditve AKM v obdobju novorojenčka je določanje celokupnih in specifičnih IgE v serumu.

Ključne besede: preobčutljivost na kravje mleko, novorojenček, kožni izpuščaj, črevesna krvavitev