Vsebina članka

Slovenska pediatrija 2026; 33: 168-176

https://doi.org/10.38031/slovpediatr-2026-3-04

25
- Prikaži PDF članka
- Prenesi PDF članka
Strokovni članek

UNIVERZITETNO OKOLJE KOT DEJAVNIK SPREMEMB PREHRANSKIH IN GIBALNIH NAVAD ŠTUDENTOV TER NJIHOV VPLIV NA RAZVOJ KRONIČNIH NENALEZLJIVIH BOLEZNI

Tina Prevc
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za živilstvo, Skupina za humano prehrano, Ljubljana, Slovenija

Evgen Benedik
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za živilstvo, Skupina za humano prehrano, Ljubljana, Slovenija in Pediatrična klinika, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Ljubljana, Slovenija

Tanja Pajk Žontar
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za živilstvo, Skupina za humano prehrano, Ljubljana, Slovenija

Izvleček

Kronične nenalezljive bolezni so v razvitem svetu vodilni vzrok za prezgodnjo umrljivost, pri čemer so nezdrave prehranske navade in pomanjkanje telesne dejavnosti ključni vedenjski dejavniki tveganja. Prehod iz srednje šole na fakulteto je kritično obdobje za mlade odrasle, saj ga zaznamujejo številne spremembe v njihovem življenju. Univerzitetno okolje pogosto vodi do nezdravih prehranskih navad in zmanjšane telesne dejavnosti. Ključni dejavniki za razvoj nezdravega vedenja so psihološki dejavniki, med katerimi imajo pomembno vlogo akademski stres, finančne omejitve, kraj bivanja, omejene kuharske veščine in kraj prehranjevanja. Neustrezna prehrana in pomanjkanje telesne dejavnosti so povezani z višjim indeksom telesne mase in poslabšanjem telesne sestave, kar povečuje tveganje za razvoj kroničnih nenalezljivih bolezni. Priporočljive so nadaljnje raziskave, ki bodo vključevale študente različnih fakultet, longitudinalno spremljanje, večfaktorsko obravnavo dejavnikov in objektivne meritve. Tak pristop bo omogočal celovito razumevanje vpliva univerzitetnega okolja na zdravje študentov ter nudil podlago za razvoj ciljanih preventivnih programov.

Ključne besede: mladi odrasli, visokošolsko okolje, življenjski slog, dejavniki tveganja, zdravstveni kazalniki, preventivni programi