Nika Zevnik
Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije – Soča, Ljubljana, Slovenija in Pedagoška fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana, Slovenija

Andreja Eberlinc
Klinični oddelek za maksilofacialno in oralno kirurgijo, Kirurška klinika, Univerzitetni klinični center, Ljubljana, Slovenija

Maja Šereg Bahar
Klinika za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo, Univerzitetni klinični center, Ljubljana, Slovenija in Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana, Slovenija

Irena Hočevar Boltežar
Klinika za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo, Univerzitetni klinični center, Ljubljana, Slovenija in Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana, Slovenija

Izvleček

Izhodišča: Pri razcepu neba, z razcepom ustnice ali brez njega, in oz. ali pri razcepu čeljustnega grebena gre za prirojeno obrazno nepravilnost, ki zaradi odprte povezave med ustno in nosno votlino od rojstva dalje vpliva tudi na hranjenje. V raziskavi smo proučevali, kakšne težave imajo otroci z razcepom neba (angl. cleft palate, CP) in z razcepom ustnice in neba (angl. cleft lip and palate, CLP) pri hranjenju, ali težave pri hranjenju vztrajajo tudi še v obdobju malčka, ali se otroci s CP in CLP razlikujejo glede pogostnosti motenj hranjenja in kaj so značilnosti otrok, ki so potrebovali alternativne načine hranjenja. Metode: Podatke o hranjenju smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika, ki so ga izpolnili starši otrok, rojenih v zadnjih petih letih pred začetkom raziskave. S pisnim dovoljenjem staršev smo podatke vprašalnika dopolnili s podatki iz otrokove zdravstvene dokumentacije. Rezultati: V raziskavo je bilo vključenih 98 otrok (41 % povabljenih), od tega 56 otrok s CP in 42 otrok s CLP. Ugotovili smo, da pri približno desetini otrok s CP in CLP težave s hranjenjem vztrajajo tudi po drugem letu starosti oz. celo po končanem kirurškem zdravljenju v tretjem letu starosti. Ti otroci imajo statistično zna-čilno več težav. 14 otrok je v prvem letu življenja več mesecev potrebovalo nazogastrično sondo za hranjenje, 1 otrok pa celo gastrostomo. Najpomembnejša dejavnika, povezana z uporabo teh alternativnih metod hranjenja, sta bila prisotnost sindroma pri otroku in CP. Skupini otrok s CP in CLP se glede težav s hranjenjem večinoma nista statistično značilno razlikovali. Zaključki: Poznavanje dejavnikov tveganja za vztrajanje težav s hranjenjem v obdobju malčka je ključnega pomena, saj omogoča strokovnjakom pravočasno ukrepanje. Le otrok, ki je primerno prehranjen, se lahko normalno razvija, kar pozitivno vpliva na kakovost življenja otroka in njegove družine.

Ključne besede: razcep neba, razcep ustnice in neba, motnje veščine hranjenja