Izvleček

Intravensko nadomeščanje tekočin je najpogosteje potrebno pri kirurških posegih in akutno oz. kritično bolnih otrocih. Izsledki številnih raziskav, metaanaliz in preglednih člankov o učinkovitosti, obolevnosti in umrljivosti pri uporabi različnih vrst tekočin, odmerkov tekočin in časovnega načina dajanja tekočin kažejo, da vsi omenjeni dejavniki pomembno vplivajo na izid zdravljenja otrok. V prispevku prikazujemo tri najpogostejša vprašanja glede tekočinskega zdravljenja: koloidi ali kristaloidi, fiziološka raztopina ali balansirani kristaloidi in liberalni ali restriktivni tekočinski režim. Pri nas se pri otrocih v šokovnem stanju, podobno kot v večini evropskih držav, odločamo za kristaloide. Šele takrat, ko odgovor na prva dva bolusa oz. tri boluse (pri septičnem šoku) kristaloidov ni zadovoljiv, izberemo najprimernejši koloid. Pri otrocih balansirani kristaloidi večinoma nadomeščajo tradicionalne hipotonične glukozno-elektrolitske raztopine, ki so bile pogosto vzrok hiponatremije in hiperglikemije. Vse več je podatkov, da lahko prekomeren vnos tekočin pomeni slabši izid zdravljenja, zato se tudi pri otrocih vse bolj uveljavlja restriktivni tekočinski režim.

Ključne besede: intravenske tekočine, otroci, nadomeščanje tekočin, izotoničen, hipotoničen, šok.