S. Sitar Golob
Bolnišnica za ginekologijo in porodništvo Kranj, Kranj, Slovenija

G. Nosan
Klinični oddelek za neonatologijo, Pediatrična Klinika, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Ljubljana, Slovenija

Izvleček

Pojavnost spontanih dvoplodnih nosečnosti je približno 1/86 nosečnosti in se v zadnjem času predvsem na račun zdravljenja neplodnosti vztrajno povečuje. Večplodna nosečnost pri človeku ni običajna. Zaradi pogostejših zapletov zahteva natančnejši nadzor, saj predstavlja večje tveganje za neugoden potek in izid nosečnosti. Čim večje je število plodov, tem več zapletov lahko pričakujemo. Tako se pogosto pojavljajo polihidramnij, nedonošenost, zastoj plodove rasti in nizka porodna teža, znotrajmaternična smrt, transfuzija od dvojčka k dvojčku in prirojene anomalije. Pogostejši so tudi zapleti med porodom, ki vodijo v večji maternalno in neonatalno obolevnost in umrljivost. V primerjavi z enojčki je pri dvojčkih perinatalna umrljivost večja približno za petkrat, pri trojčkih za desetkrat in pri četvorčkih celo za dvajsetkrat. Zaradi vseh možnih zapletov moramo nosečnost natančno spremljati ter poskrbeti za ustrezni predporodno pripravo in poporodno oskrbo.

Ključne besede: dvojčki, večplodna nosečnost, bolezni dvojčkov, sindrom transfuzije od dvojčka k dvojčku, nedonošenost.