P. Fister
Klinični oddelek za neonatologijo, Pediatrična klinika, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Ljubljana, Slovenija

T. Sluga
Zdravstveni dom Ljubljana, Ljubljana, Slovenija

Izvleček

Hipoglikemija je najpogostejša presnovna motnja pri novorojenčkih. Po rojstvu so prehodno nižje koncentracije krvnega sladkorja (KS) fiziološki pojav, zato KS po rojstvu merimo le pri otrocih z dejavniki tveganja za hipoglikemijo. Opredelitev še dopustne najnižje koncentracije KS je težavna. V klinični praksi najpogosteje uporabljamo arbitrarno določeni meji za ukrepanje, ki sta pri koncentraciji KS 2,2 mmol/l v prvih 24 urah življenja in pri koncentraciji KS 2,6 mmol/l po prvem dnevu življenja. Klinični znaki se pri različnih novorojenčkih pojavijo pri različnih koncentracijah KS ter so odziv simpatičnega živčnega sistema na hipoglikemijo in posledica pomanjkanja KS v možganih. Možni vzroki dolgotrajne hipoglikemije so nezadostna preskrba z glukozo, zmanjšane zaloge glikogena, motnje v nastajanju glukoze in povečana poraba glukoze s hkrati prisotnim hiperinzulinizmom ali brez njega. Zdravljenje je odvisno od novorojenčkovega kliničnega stanja. Najprej poskrbimo za redno hranjenje z zadostno količino hranil, nato nadomeščamo glukozo ter nenazadnje po potrebi uvedemo še dodatne ukrepe in zdravila. Ob ugotovljeni hipoglikemiji pri novorojenčku je nujno redno merjenje KS. Otroka lahko varno odpustimo v domačo oskrbo, ko nam uspe z rednim hranjenjem KS vzdrževati v normoglikemičnem območju. Zaradi dokazanih možganskih poškodb po obdobjih hipoglikemije v neonatalnem obdobju moramo bolnike še naprej redno spremljati.

Ključne besede: Ključne besede: hipoglikemija, novorojenček, krvni sladkor, nevrološke motnje.