Matejka Pintar Babič
Enota za intenzivno otroško in adolescentno psihiatrijo, Center za mentalno zdravje, Univerzitetna psihiatrična klinika Ljubljana, Ljubljana, Slovenija

Žiga Rosenstein
Enota za intenzivno otroško in adolescentno psihiatrijo, Center za mentalno zdravje, Univerzitetna psihiatrična klinika Ljubljana, Ljubljana, Slovenija

Maja Drobnič Radobuljac
Katedra za psihiatrijo, Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani in Enota za intenzivno otroško in adolescentno psihiatrijo, Center za mentalno zdravje, Univerzitetna psihiatrična klinika Ljubljana, Ljubljana, Slovenija

Izvleček

Otroci in mladostniki zaradi različnih izkušenj, pričakovanj, kognitivnih sposobnosti in razumevanja zdravstvene obravnave, le to pogosto odklanjajo in se na različne pristope zdravstvenega osebja lahko odzovejo agresivno. Kadar je otrok ali mladostnik v slabem telesnem stanju, prestrašen, pod vpli-vom psihopatološkega doživljanja ali različnih psihoaktivnih snovi, je verjetnost za agresiven odziv večja. Obravnava zato zaposlenim predstavlja kompleksen izziv, ki zahteva individualen in celosten pristop. Najpomembnejši cilj zdravstvene nege je vzpostavitev varnega okolja. Ta pripomore, da otrok ali mladostnik ostane nepoškodovan, oziroma da se prepreči poslabšanje trenutnega psihičnega stanja, zaradi katerega je bil sprejet na enoto. Varnost se zagotavlja z vrsto sočasno potekajočih intervencij zdravstvene nege. Na Enoti za intenzivno otroško in adolescentno psihiatrijo so v ta namen prostori tehnično prilagojeni. Med obravnavo zaposleni uporabljajo deeskalacijske tehnike, s katerimi ustvarjajo terapevtsko okolje, ki omogoča otrokom in mladostnikom izraziti stisko na varen način. V pomoč so tudi lestvice za ugotavljanje napovednih dejavnikov za pojav avto ali heteroagresivnega vedenja. Po navodilu zdravnika se ob stopnjevanju agresivnega vedenja aplicira zdravilo in/ali v skrajnem primeru uvede posebni varovalni ukrep. Ta je definiran v Zakonu o duševnem zdravju in se izvede v skladu s Standardom zdravstvene nege in Nacionalnim protokolom Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije.

Ključne besede: otrok in mladostnik, psihiatrična zdravstvene nega, agresivno vedenje, deeskalacijske tehnike, telesno oviranje