Lea Lazar
Splošna bolnišnica dr. Franca Derganca Nova Gorica, Šempeter pri Novi Gorici, Slovenija

Katja Likar Šoštarič
Zdravstveni dom Ajdovščina, Ajdovščina, Slovenija

Dragica Prinčič Komic
Nacionalni inštitut za javno zdravje, Območna enota Nova Gorica, Nova Gorica, Slovenija

Izvleček

Hemoragično mrzlico z renalnim sindromom (HMRS) povzročajo hantavirusi, ki so razširjeni po vsem svetu. V Sloveniji se pojavljata dva podtipa – virus Puumala in virus Dobrava. Virus Puumala povzroča blažjo obliko bolezni, virus Dobrava pa hujšo obliko bolezni. Poglavitni gostitelji in prenašalci bolezni v našem prostoru so miši, zato HMRS imenujemo tudi mišja mrzlica. Za bolezen je značilna predvsem vročina z mrzlico in glavobolom. V laboratorijskih izvidih najpogosteje ugotavljamo trombocitopenijo, pri napredovali bolezni tudi porast vrednosti ledvičnih retentov. Bolezen diagnosticiramo z dokazom specifičnih protiteles IgM in IgG z metodo indirektne imunofluorescence (angl. indirect immunofluorescence, IIF) in z metodo ELISA (angl. enzyme-linked immunosorbent assay). Zdravljenje je simptomatsko. V letu 2021 skoraj polovica vseh prijavljenih primerov okužbe s hantavirusi v Sloveniji izvirala iz goriške regije. Pri otrocih smo v Sloveniji v letu 2021 zabeležili 24 primerov, od tega 13 v goriški regiji. Devet otrok iz goriške regije je potrebovalo hospitalizacijo. V prispevku prikazujemo pojavnost, klinični potek in obravnavo hantavirusnih okužb na primarni in sekundarni ravni pri otrocih v goriški regiji v letu 2021. Epidemiološki podatki za leto 2021 so preliminarni.

Ključne besede: hemoragična mrzlica z renalnim sindromom, hantavirusne okužbe, otroci, Slovenija