Mojca Kavčič
Klinični oddelek za neonatologijo, Pediatrična klinika, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Ljubljana, Slovenija

Jana Lozar Krivec
Klinični oddelek za neonatologijo, Pediatrična klinika, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Ljubljana, Slovenija

Magdalena Avbelj Stefanija
Klinični oddelek za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni, Pediatrična klinika, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Ljubljana, Slovenija

Izvleček

Hipoglikemija je pogosta presnovna motnja pri novorojenčkih. Opredeljena je kot vrednost krvnega sladkorja pod 2,2 mmol/l v prvih 24 urah življenja in pod 2,6 mmol/l v starosti 24–48 ur. Večinoma je prehodna, medtem ko so podaljšane ali ponavljajoče se epizode povezane z dolgotrajnimi nevrološkimi posledicami. Novorojenčkom, ki so zdravi, donošeni in brez znakov hipoglikemije ter po normalno potekajoči nosečnosti in porodu, koncentracije krvnega sladkorja rutinsko ne merimo. Novorojenčkom s povečanim tveganjem za pojav hipoglikemije merimo koncentracijo krvnega sladkorja po prvem hranjenju, ki naj bo v prvi uri po rojstvu. Dodatne preiskave opravimo pri vztrajajoči hipoglikemiji (več kot 48 ur), če novorojenček s hipoglikemijo nima znanih dejavnikov tveganja za hipoglikemijo, pri novorojenčku z epileptičnimi krči, ki so posledica hipoglikemije, in če novo-rojenček za vzdrževanje normalnih vrednosti krvnega sladkorja potrebuje infuzijo z več kot 12–15 mg glukoze/kg/min. Najpogostejši vzrok vztrajajoče hipoglikemije pri novorojenčkih je hiperinzulinizem. Inzulin zavira lipolizo in tvorbo ketonskih teles. Možgani ostanejo brez nadomestnega vira energije, kar lahko vodi v nevrološke okvare. V prispevku opisujemo novorojenko z Beckwith-Wiede-mannovim sindromom, ki je imela vztrajajočo hipoglikemijo zaradi hiperinzulinizma in je bila zdravljena z oktreotidom.

Ključne besede: hipoglikemija, hiperinzulinizem, novorojenček, Beckwith-Wiedemannov sindrom