Jana Lobe Uršič
Otroški oddelek, Splošna bolnišnica Celje, Celje, Slovenija

Nina Battelino
Klinični oddelek za nefrologijo, Pediatrična klinika, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Ljubljana, Slovenija

Gregor Novljan
Klinični oddelek za nefrologijo Pediatrična klinika Univerzitetni klinični center Ljubljana in Katedra za pediatrijo Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani Bohoričeva ulica 20, 1000 Ljubljana, Slovenija

Izvleček

Izhodišča: Proteinurija je pogost zaplet po presaditvi ledvi­ce ter dejavnik tveganja za preživetje presadka in bolnika. Z raziskavo smo želeli opredeliti pogostost proteinurije in vrsto proteinurije pri slovenskih otrocih s presajeno ledvico. Material in metode: V presečno raziskavo smo vključili 20 otrok (mediana starosti ob presaditvi 12,5 leta; IQR 6,2-14,0), nekoliko več dečkov (15/20, 65,2 %). Proteinurijo smo opre­delili z razmerjem med beljakovinami in kreatininom v slučaj­nem vzorcu seča (UPCR) in pri vrednosti UPCR > 20 g/mol dodatno z merjenjem beljakovin v 24-urnem zbirku seča. Vrsto proteinurije smo določili po protokolu našega labora­torija na osnovi imunonefelometrije. Pri statistični analizi smo uporabili Fisherjev natančni test in Mann-Whitneyjev U-test. Rezultati: Proteinurija je bila prisotna pri 35 % preiskovan­cev (7/20). V povprečju je bila blaga (povprečje 321 mg/dan, 95-odstotni IZ: 180-463) in pri nobenem bolniku ni dosegla nefrotskega območja. Pri vseh bolnikih smo dokazali glome­rulno proteinurijo, le dva bolnika sta imela dodatno tubulno proteinurijo. Ob uporabi algoritma .1-mikroglobulin/albu­min, kot ga predlagajo Lun in sodelavci, smo tubulno pro­teinurijo potrdili pri 50 % bolnikov. Zaključek: Proteinurija je prisotna pri pomembnem dele­žu naših bolnikov. Pogostejšega pojavljanja tubulne prote­inurije nismo potrdili. Za ustrezno primerjavo rezultatov je ključna metoda, ki jo uporabimo pri oceni vrste proteinurije.

Ključne besede: proteinurija, presaditev ledvice, pogostost, otroci