M. Sedmak
Klinični oddelek za gastroenterologijo, hepatologijo in nutricionistiko, Pediatrična klinika, UKC Ljubljana, Ljubljana, Slovenija

M. Homan
Klinični oddelek za gastroenterologijo, hepatologijo in nutricionistiko, Pediatrična klinika, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Ljubljana, Slovenija

J. Brecelj
Klinični oddelek za gastroenterologijo, hepatologijo in nutricionistiko, Pediatrična klinika, Univerzitetni klinični center Ljubljana in Katedra za pediatrijo, Medicinska fakulteta Ljubljana, Ljubljana, Slovenija

D. Mičetić Turk
Klinični oddelek za pediatrijo, Univerzitetni klinični center Maribor, Maribor, Slovenija

N. Fidler Mis
Klinični oddelek za gastroenterologijo, hepatologijo in nutricionistiko, Pediatrična klinika, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Ljubljana, Slovenija

A. Širca Čampa
Klinični oddelek za endokrinologijo, presnovne bolezni in diabetes, Pediatrična klinika, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Ljubljana, Slovenija

M. Bigec
Klinični oddelek za pediatrijo, Univerzitetni klinični center Maribor, Maribor, Slovenija

V. Plevnik Vodušek
Specialistična alergološka in pediatrična ordinacija, Ljubljana, Slovenija

T. Battelino
Klinični oddelek za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni, Pediatrična klinika, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Ljubljana, Slovenija

R. Orel
Klinični oddelek za gastroenterologijo,hepatologijo in nutricionistiko, Pediatrična klinika, Univerzitetni klinični center Ljubljana in Katedra za pediatrijo, Medicinska fakulteta, Ljubljana, Slovenija

B. Bratanič
Klinični oddelek za neonatologijo, Pediatrična klinika, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Ljubljana, Slovenija

T. Vesel
Služba za alergologijo, revmatologijo in klinično imunologijo, Pediatrična klinika, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Ljubljana, Slovenija

T. Avčin
Služba za alergologijo, revmatologijo in klinično imunologijo, Pediatrična klinika, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Ljubljana, Slovenija

C. Kržišnik
Katedra za pediatrijo, Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana, Slovenija

Izvleček

Nove »Smernice zdrave prehrane dojenčkov v Sloveniji« so bile predstavljene leta 2010 na XXVIII. Derčevih dnevih. Smernice je pripravila delovna skupina za nutricionistiko, ki je multidisciplinarna in vključuje strokovnjake različnih področij: neonatologije, alergologije, endokrinologije, nutricionistike, gastroenterologije in splošne pediatrije. Priporočila za prehrano dojenčkov so napisana za zdrave in donošene dojenčke. Izključno ali polno dojenje priporočamo v prvih 6 mesecih življenja. Če dojenje ni možno, priporočamo mlečno formulo po priporočilih standarda Codex Alimentarius, revidiranem leta 2007. Splošnih priporočil za antiregurgitacijske mlečne formule in mlečne formule z dodatki prebiotikov, probiotikov in sinbiotikov še ni mogoče pripraviti. Sojine mlečne formule niso prva izbira za prehrano zdravih dojenčkov. Priporočamo uvajanje vitamina D po prvem tednu življenja v odmerku 400 IE na dan za dojene otroke in otroke, hranjene z mlečno formulo. Priporočamo, da dopolnilne prehrane (čvrsta hrana ali tekočina, ki ni materino mleko ali mlečna formula) ne uvajamo pred 17. tednom in ne po 26. tednu starosti. V času uvajanja dopolnilne prehrane pri še dojenem otroku moramo več kot 90 % železa zagotavljati z dopolnilno prehrano, ki naj vsebuje dovolj biorazpoložljivega železa. Kravje mleko je slab vir železa in ga zato kot glavni napitek priporočamo šele po prvem letu starosti, čeprav lahko majhne količine dodamo dopolnilni prehrani. Ker so rezultati raziskav glede vpliva poznejšega uvajanja potencialno alergogenih živil, kot so npr. ribe in jajca, na zmanjšanje pojavljanja alergij pomanjkljivi in si deloma nasprotujejo, priporočamo uvajanje jajčnega rumenjaka in rib po šestem mesecu starosti, uvajanje jajčnega beljaka in morskih sadežev pa po prvem letu starosti. Z uvajanjem glutena v dopolnilno prehrano naj ne bi začeli prezgodaj, tj. pred 4. mesecem starosti, in ne prepozno, po 7. mesecu starosti. V tem varnem obdobju ali »oknu« priporočamo postopno uvedbo glutena, in sicer v manjših količinah med 6. in 7. mesecem otrokove starosti, ko se še doji, saj dojenje zmanjša tveganje za razvoj celiakije, sladkorne bolezni tipa 1 in alergije na pšenico. Zaradi prisotnosti spor Clostridium botulinum priporočamo uvajanje medu po prvem letu starosti. Tudi sladkor in sol priporočamo dodajati šele po prvem letu starosti.

Ključne besede: dojenje, mlečne formule, dopolnilna prehrana, dojenčki.