N. Albreht
Osnovno zdravstvo Gorenjske, Kranj, Slovenija

P. Fister
Klinični oddelek za neonatologijo, Pediatrična klinika, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Ljubljana, Slovenija

N. Prezelj
Klinični oddelek za otroško, mladostniško in razvojno nevrologijo, Pediatrična klinika, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Ljubljana, Slovenija

Izvleček

Nuhalna svetlina pri plodu je tekočina, ki se nabere pod kožo v zatilju. Ginekologi jo izmerijo ob ultrazvočni preiskavi med 10. in 14. tednom nosečnosti. Povečana nuhalna svetlina lahko kaže na kromosomske nepravilnosti ploda, prirojeno srčno napako, druge prirojene nepravilnosti različnih organov in genetske napake pri novorojenčku, morda pa je povezana tudi z nižjim razvojnim količnikom pri otroku brez strukturne oziroma genetske nepravilnosti. Za natančnejšo napoved tveganja neugodnega izida lahko izvid meritve nuhalne svetline presojamo skupaj z rezultati hkrati opravljenih krvnih testov pri materi, še bolj natančne pa so invazivne diagnostične preiskave. Ker pogostost pomembnih prirojenih srčnih napak pri plodu z normalnim kariotipom z velikostjo nuhalne svetline eksponentno narašča, je fetalna ehokardiografija indicirana pri velikosti nuhalne svetline 3,5 mm in več. Če pri plodu s povečano nuhalno svetlino ugotovimo normalen kariotip ter normalen izvid ultrazvočnega pregleda srca in ostalih organov, pri čemer nuhalna svetlina do 20. oziroma 22. tedna nosečnosti izgine, je tveganje neugodnega izida in razvoja pri plodu enako tveganju v splošni populaciji. Za natančnejšo opredelitev pomena povečane nuhalne svetline za zdravje, rast in razvoj novorojenčka in otroka bodo potrebne nadaljnje dobro načrtovane raziskave.

Ključne besede: plod, nuhalna svetlina, novorojenček, prirojena nepravilnost, razvoj.

Več ...