L. Skočir
Enota za fizioterapijo, Pediatrična klinika, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Ljubljana
Izvleček
V prispevku želimo poudariti pomen dobrega sodelovanja zdravstvenih delavcev pri obravnavi otroka z motnjami hranjenja. Opredeljujemo znake in reakcije, ki se lahko začasno ali za daljši čas pojavijo pri otroku s kronično ali z akutno boleznijo. Prav tako pa tudi iščemo načine za premoščanje težav pri vzpostavljanju bolj normalnih vzorcev hranjenja, s tem, da otroka polagamo v varne položaje za hranjenje ter izboljšujemo delovanje orofacialnih struktur za sprejemanje hrane. Opredeljujemo, kaj je nehranilni oralni nadzor in spodbujanje v času, ko je naravno hranjenje nemogoče ali zaradi medicinske kontraindikacije ukinjeno. Prav tako pa ima velik pomen postopno prehajanje z umetnega na naravno prehranjevanje, ki lahko temelji izključno na dobri analizi otrokovih težav, časovno pa je lahko dolgotrajno. Za vzpostavljanje dobrih pogojev za hranjenje je potrebno s pomočjo razvojnofizioterapevtske obravnave okrepiti občutek za primerno poravnavo telesa, ramenskega obroča in glave. Starši otrok z motnjami hranjenja potrebujejo svetovanje in vodenje.
Ključne besede: bolan otrok, patološki znaki in odzivi, nehranilna stimulacija, položaji, orofacialna stimulacija.