U. Šivic
Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Ljubljana, Slovenija

J. Rebol
Oddelek za otorinolaringologijo, cervikalno in maksilofacialno kirurgijo, Univerzitetni klinični center Maribor, Maribor, Slovenija

Izvleček

Izhodišča: Z retrospektivno raziskavo smo želeli ugotoviti pogostost kirurškega zdravljenja akutnega vnetja srednjega ušesa v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor, povzročitelje akutnega vnetja srednjega ušesa in vzorec predpisovanja antibiotikov. Material, preiskovanci in metode: Iz medicinske dokumentacije otrok, mlajših od 8 let, ki so se v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor (UKC Maribor) kirurško zdravili zaradi akutnega vnetja srednjega ušesa v obdobju 2004−2013, smo zbrali demografske, klinične in mikrobiološke podatke. Rezultati: Pojavnost kirurško zdravljenega akutnega vnetja srednjega ušesa je v podravski regiji znašala 39,1/100.000 otrok na leto. Najpogostejši povzročitelj je bil Streptococcus pneumoniae (46,9 % epizod z opredeljenim povzročiteljem) z minimalno inhibitorno koncentracijo (MIK) za penicilin pri vseh izolatih ≤ 2 mg/l. Vsi povzročitelji so bili občutljivi za fluorokinolone in vankomicin. Občutljivost za makrolide je bila 64,9 %, za tetraciklin 68,4 %, za trimetoprim/sulfametoksazol 51,4 % in za klindamicin 71,3 %. Ambulantno so otroci v 36,9 % prejemali cefalosporine, v 29,2 % amoksicilin in v 29,2 % amoksicilin s klavulansko kislino. Parenteralno so v 53,9 % prejemali cefuroksim in v 27,7 % amoksicilin s klavulansko kislino. Zaključki: Izsledki raziskave kažejo področno variabilnost v pojavnosti kirurško zdravljenega akutnega vnetja srednjega ušesa. Občutljivost pnevmokokov za penicilin je dobra, zato je empirično zdravljenje akutnega vnetja srednjega ušesa z amoksicilinom v odmerku 40−50 mg/kg TT na dan učinkovito. Uporaba širokospektralnih antibiotikov je prepogosta.

Ključne besede: akutno vnetje srednjega ušesa, akutni mastoiditis, miringotomija, mastoidektomija, Streptococcus pneumoniae, penicilin.