P. Kotnik
Klinični oddelek za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni, Pediatrična klinika, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Ljubljana, Slovenija
Izvleček
Čezmerna prehranjenost in debelost pri otrocih in mladostnikih sta kratkoročno in dolgoročno povezani s pomembnimi bolezenskimi stanji, ki znatno vplivajo na kakovost življenja.
Na razvoj debelosti – kljub pomembnemu vplivu genetske predispozicije – odločilno vplivajo dejavniki okolja, kot so prehrana, telesna dejavnost, onesnaževalci okolja, motnje spanja idr. Hormonske motnje ter monogenske in sindromske oblike debelosti so zelo redek vzrok čezmerne prehranjenosti in debelosti.
Pomemben skupni imenovalec številnih presnovnih zapletov debelosti je zmanjšana občutljivost tkiv na inzulin. Čeprav so nekateri zapleti pri otrocih in mladostnikih manj pogosti kot pri odraslih (npr. sladkorna bolezen tipa 2), pa glede na naravni potek debelosti lahko pričakujemo, da se bodo tudi ti pojavljali vse bolj zgodaj in pomembno povečali obolevnost in umrljivost celotne populacije. Ob tem na kakovost življenja znatno vplivajo tudi nepresnovni zapleti, npr. zmanjšana telesna kompetenca in fitnes, ki vodita v dodatno pridobivanje telesne teže in večjo pogostost presnovnih zapletov debelosti.
Glede na obsežnost problema debelosti je nujno, da čim prej zastavimo in osnujemo učinkovite javnozdravstvene ukrepe, ki naj bodo v prvi vrsti usmerjeni predvsem v preprečevanje čezmerne prehranjenosti in debelosti pri otrocih in mladostnikih ter tudi v zgodnje zdravljenje debelosti in preprečevanje njenih zapletov.
Ključne besede: debelost, genetika, hormoni, odpornost na inzulin, sladkorna bolezen, dislipidemija, zamaščenost jeter.