P. Kotnik
Klinični oddelek za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni, Pediatrična klinika, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Ljubljana, Slovenija
Izvleček
Čeprav pri otrocih z nepojasnjeno nizko rastjo ne opredelimo specifičnega vzroka, so pri njih vsaj do-mnevno prisotne še neopredeljene patofiziološke spremembe. Gre za spekter kliničnih in laboratorijskih znakov, od relativnega pomanjkanja rastnega hormona do neodzivnosti nanj. Od vzrokov v endokrini osi rastni hormon-IGF-1 so bile opredeljene genetske variante v genu za receptor za rastni hormon, genetske variante v znotrajcelični signalni poti receptorja za rastni hormon, genetske variante v genu za rastni faktor IGF-1 in njegov receptor ter genetske variante v genu, ki kodira beljakovino, ki skupaj z IGF-1 in njego-vim vezavnim proteinom IGFBP-3 tvori višjo molekularno strukturo in tako podaljša njuno razpolovno dobo v krvi. Opredeljeni so bili tudi vzroki, ki niso neposredni sestavni del osi rastni hormon−IGF-1, kot so mutacije v genu SHOX, mutacije v genih, ki sodelujejo v uravnavanju prepisovanja dednega materiala, mutacije v genih, ki kodirajo beljakovine v signalni poti MAPK, ter mutacije v genih, ki so povezani s tempiranjem rasti in razvoja celotnega telesa in specifično rastne plošče. Ob genetskih vzrokih na telesno višino pomembno vplivajo tudi epigenetski vzroki, s pomočjo katerih bomo v prihodnosti lahko bolje opredelili variabilnost telesne višine tudi v normalno visoki populaciji. Kategorizacija vzrokov je zelo pomembna z vidika učinkovitosti in varnosti zdravljenja nepojasnjene nizke rasti. Dolgoročno varnost ter ekonomsko in psihosocialno učinkovitost zdravljenja otrok z nepojasnjeno nizko rastjo z rastnim hormo-nom pa bo potrebno še natančneje opredeliti.
Ključne besede: nizka rast, otrok, mladostnik, rastni hormon, IGF-1, IGFBP-3, ALS, SHOX.