Izvleček

V prispevku predstavljamo kliničnopsihološko obravnavo otrok in mladostnikov z motnjami hranjenja. Motnje hranjenja (MH) so duševna bolezen z največjo smrtnostjo med vsemi duševnimi motnjami. Statistični podatki kažejo, da pomoč poišče samo 10 % oseb z MH, izmed njih je ustrezne specialistične obravnave deležnih samo 35 %. Zgodnja prepoznava MH je bistvenega pomena in odločilno vpliva na napoved izida bolezni. Anoreksija nervoza je tretja najbolj pogosta kronična bolezen pri dekletih v obdobju mladostništva. Zdravljenje je uspešno ob celostnem pristopu z udeležbo različnih strokovnjakov. Kliničnopsihološka obravnava se vedno začne s poglobljeno in celostno psihološko oceno posameznika, s katero dobimo vpogled v njegove razvojne potrebe in zmožnosti ter poskušamo ugotoviti posameznikov konkreten problem. Naslednji korak je opredelitev problema, ki naj bi obsegala vsa spoznanja, ki smo jih pridobili v procesu ocenjevanja in jih prepoznali v okviru znanih psiholoških dejstev in znanstvenih teorij ter tudi trenutno bolezensko stanje. Sledi vrednotenje (evalvacija), ki je osrednja naloga psihološkega dela in vključuje znanje in spretnosti nudenja psihološke pomoči z različnimi psihoterapevtskimi metodami. Pri zdravljenju MH pri otrocih in mladostnikih sta dokazano najbolj učinkoviti dve terapevtski paradigmi: kognitivno-vedenjska terapija in sistemska družinska terapija. Zaključni korak je vrednotenje, ki nam ponudi vpogled v pravilnost in učink ovitost uporabljenih pristopov.

Ključne besede: psihološka obravnava, motnje hranjenja, otroci, mladostniki, klinična psihologija.