Sandra Cerar
Klinični oddelek za neonatologijo, Pediatrična klinika, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Ljubljana, Slovenija

Miroslav Elek
Oddelek Službe za kardiologijo, Pediatrična klinika, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Ljubljana, Slovenija

Izvleček

Pri novorojenčkih neredko prihaja do motenj srčnega ritma. Pojavljajo se lahko pri otrocih s strukturno normalnim srcem in pri otrocih s prirojenimi boleznimi srca. Najpogostejša tahikardna motnja srčnega ritma, ki jo pri novorojenčkih moramo zdraviti, je nadprekatna tahikardija, ki ji sledi atrijsko plapolanje. Mehanizma nastanka tahikardij sta povečana prevodnost preko krogotoka s ponovnim vstopom (angl. re-entry circuits) ali povečana avtomatičnost sprožilnega žarišča. Dejavniki tveganja za motnje srčnega ritma (pri-rojena srčna napaka, nedonošenost, elektrolitske motnje, zdravila, okužbe, povišana telesna temperatura) so prisotni le pri manjšini novorojenčkov. Klinično se tahikardija kaže z nespecifičnimi in pogosto diskretnimi znaki, kot so odklanjanje hranjenja, letargija, razdražljivost, tahipneja, bledica, cianoza, potenje in stokanje. Pri nekaterih lahko pride do hude cirkulatorne odpovedi. Aritmije so relativno pogos-te pri otrocih v enoti za intenzivno medicino v 24 urah po srčni operaciji. Zdravljenje vključuje vagalne manevre, intravensko dajanje adenozina, uporabo antiaritmičnih zdravil in elektrokonverzijo. V prispevku opisujemo posamezne vrste tahikardij in načela zdravljenja. Opisujemo klinična primera novorojenčkov s tahikardijo.

Ključne besede: nadprekatna tahikardija, atrioventrikular-na re-entry tahikardija, atrijsko plapolanje, motnja srčnega ritma, novorojenček, patofiziologija, zdravljenje