Tina Plankar Srovin
Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja Ljubljana, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Japljeva 2, Ljubljana, Slovenija
Tanja Avramoska
Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja Ljubljana, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Japljeva 2, Ljubljana, Slovenija
Natalija Bahovec
Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja Ljubljana, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Japljeva 2, Ljubljana, Slovenija
Simona Bizjak Vojinovič
Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja Ljubljana, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Japljeva 2, Ljubljana, Slovenija
Aida Granda
Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja Ljubljana, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Japljeva 2, Ljubljana, Slovenija
Liza Lea Lah
Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja Ljubljana, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Japljeva 2, Ljubljana, Slovenija
Tatjana Mrvič
Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja Ljubljana, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Japljeva 2, Ljubljana, Slovenija
Veronika Osterman
Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja Ljubljana, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Japljeva 2, Ljubljana, Slovenija
Petra Prunk
Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja Ljubljana, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Japljeva 2, Ljubljana, Slovenija
Mojca Rožič
Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja Ljubljana, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Japljeva 2, Ljubljana, Slovenija
Urška Šivic
Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja Ljubljana, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Japljeva 2, Ljubljana, Slovenija
Katarina Vincek
Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja Ljubljana, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Japljeva 2, Ljubljana, Slovenija
Breda Zakotnik
Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja Ljubljana, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Japljeva 2, Ljubljana, Slovenija
Izvleček
Pri otrocih koronavirusi običajno povzročajo blage okužbe dihal. V zadnjih dveh desetletjih so se iz živalskih rezervoarjev na človeka razširile tri vrste koronavirusov, ki so pri ljudeh povzročile resne bolezni s pomembno stopnjo umrljivosti. Decembra 2019 je na Kitajskem izbruhnila nova koronavirusna bolezen covid-19, ki jo povzroča virus SARS-CoV-2, in se je v treh mesecih razširila po vsem svetu.
Glavna načina prenosa sta kapljični in kontaktni. Povprečna inkubacijska doba je 4−6 dni.
Bolezen se pri otrocih večinoma kaže z nespecifičnimi simptomi in znaki akutne virusne okužbe dihal, v manjšem deležu pa so pridruženi tudi gastrointestinalni simptomi. Najpogostejša klinična znaka sta vročina in kašelj. Bolezen je samoomejujoča in jo večina otrok brez posledic preboli v 1−2 tednih po nastopu bolezni. Pri delu otrok bolezen poteka brez simptomov, medtem ko do 6 % otrok s potrjeno okužbo s SARS-CoV-2 prizadene težka in kritična oblika bolezni. Konec aprila so se v povezavi s prebolelo boleznijo covid-19 začeli pojavljati opisi otrok s prekrivajočo se klinično sliko Kawasakijeve bolezni in sindroma toksičnega šoka. Natančna patogeneza še ni znana, morda gre za superantigensko povzročeno aktivacijo imunskega sistema. Specifičnega zdravljenja za covid-19 trenutno nimamo. Pripravljajo cepiva, ki naj ne bi pripomogla le k obvladovanju oz. omejitvi trenutne epidemije, ampak tudi k preprečevanju podobne epidemije v prihodnje.
Ključne besede: covid-19, otroci, pandemija, zdravljenje, cepiva, preventivni ukrepi