S. Kovač
Služba za otroško psihiatrijo, Pediatrična klinika, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Ljubljana, Slovenija

M. Brecelj-Kobe
Služba za otroško psihiatrijo, Pediatrična klinika, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Ljubljana, Slovenija

J. Rujevič
Služba za otroško psihiatrijo, Pediatrična klinika, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Ljubljana, Slovenija

D. Mušič
Služba za otroško psihiatrijo, Pediatrična klinika, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Ljubljana, Slovenija

Izvleček

Samomor je kompleksen pojav, ki je posledica dolgotrajnega dogajanja in ga ne moremo ga poenostavljeno razložiti. Mladostnik se v obdobju odraščanja srečuje z različnimi obremenitvami. Velike spremembe na telesnem, duševnem in socialnem področju ter številne razvojne naloge od mladostnika zahtevajo prilagoditve, ki jim pogosto ni kos. Samomorilno vedenje mladostnikov zahteva posebno pozornost. Usmeriti se moramo na dejavnike tveganja in se zavedati, da se ti med seboj pomembno prepletajo, kar še povečuje vpliv na samomorilno vedenje. Veliko pozornost moramo nameniti varovalnim dejavnikom, ki prispevajo k zmanjšanju samomorilnega tveganja. Pri zdravljenju mladostnikov s samomorilnim vedenjem ima posebno vlogo medicinska sestra, ki v bolnišnici sprejme in nadzira najstnika. Mladostniku mora vzbuditi občutek varnosti. Postane naj njegova zaupnica in ga hkrati usmerja, da izrazi težave, s katerimi se srečuje. Prav je, da ga usmeri tudi k terapevtu.

Ključne besede: samomor, samomorilno vedenje, mladostnik, dejavniki tveganja, medicinska sestra.