Pred vami je 4. redna številka revije Slovenska pediatrija. Obravnava področje dojenja in je nastala na pobudo organizatorjev XII. Mednarodnega simpozija o dojenju in laktaciji, ki je med 30. septembrom in 1. oktobrom 2022 potekal v Laškem s sloganom »Zavzemajmo se za dojenje: izobražujmo in podpirajmo«.
Znanost v različnih kliničnih raziskavah vedno znova ugotavlja in potrjuje, da je dojenje za dojenčka najboljša možna oblika hranjenja in da dobrobiti dojenja ne segajo zgolj v obdobje dojenčka, ampak tudi dolgoročno vplivajo na otrokovo zdravje. Tega se je zavedal že dr. Bogdan Derč, oče slovenske pediatrije, ki je sredi prejšnjega stoletja, leta 1943, izdal knjigo s pomenljivim naslovom »Slovenska mati, dôji!«.
Dojenje je staro toliko, kot je staro človeštvo in narava je poskrbela, da je dejansko najboljša možna oblika hranjenja mladiča sesalca – dojenčka. Materino mleko namreč vsebuje vsa potrebna makrohranila in mikrohranila, ki jih dojenček potrebuje za rast in razvoj, bogato pa je tudi z drugimi bioaktivnimi komponentami, kot so oligosaharidi, različna protitelesa in druge celice imunskega sistema, hormoni, encimi itd. Prav v prvem mlezivu, t. i. kolostrumu, je celic imunskega sistema največ, zato mu pogovorno pravimo tudi »prvo cepivo« za dojenčka. Poleg hranilnega pomena ima dojenje za mater in otroka tudi psihološki pomen, zanemarljiv pa ni niti okoljevarstveni vidik, saj pri dojenju ne nastajajo odpadki.
Krovni organizaciji na področju dojenja sta Svetovna zdravstvena organizacija in Unicef. Splošno razširjeno zmotno mnenje, da podajata priporočila na podlagi življenjskih razmer tretjega sveta, nikakor ne velja, saj aktivno delujeta tako v državah v razvoju kot tudi v razvitih državah. Zato njuno priporočilo o izključnem dojenju v prvih šestih mesecih življenja in nadaljevanju dojenja vsaj do dopolnjenega drugega leta starosti in za tem do tedaj, ko to želita doječa mati in otrok, podpiramo tudi v praksi. Zgornje meje glede trajanja dojenja pravzaprav ni.
Vse prevečkrat pa se zgodi, da se doječa mati, predvsem prvorodka, znajde v poplavi takšnih in drugačnih informacij, ki jo pogosto spravijo v stisko, in se zato po nasvet obrne na zdravstvene delavce. Pomembno je, da ji prisluhnemo in ponudimo nasvet, ki bo spodbuda za dojenje. Tu ne mislimo zgolj na pediatre in medicinske sestre, ampak tudi na dietetike, farmacevte in psihologe. Neustrezen nasvet namreč lahko celo povzroči, da se mama odloči za opustitev dojenja.
In zdaj k tokratni, dojenju posvečeni številki revije Slovenska pediatrija, ki vsebuje aktualne pregledne prispevke z omenjenega področja. Avtorji smo se razpisali o prednostih dojenja in prehrani doječe matere ter pojasnili ukrepanje v primeru ankiloglosije, tj. kratke podjezične vezi, ki lahko pomembno ovira dojenje. Predstavili smo tudi vlogo farmacevta pri podpori in spodbujanju dojenja ter razpravljali o Unicefovi pobudi »Dojenju prijazen neonatalni oddelek«.
Pri prebiranju prispevkov o dojenju bo natančen bralec verjetno opazil terminološko raznolikost. Ta nikakor ni naključna ali celo plod površnosti in neznanja, saj so izrazi s področja dojenja vsebinsko skrbno premišljeni in opozarjajo na bistvene pomenske razlike. V slovenščini tako strogo razlikujemo med materinim mlekom in ženskim mlekom, ki nista sinonima, kot bi morda laično pričakovali. V čem je odločilna razlika, si lahko vsakdo, ki ga področje zanima, prebere v Terminološkem slovarju laktacije in dojenja, ki ga je leta 2021 izdal Nacionalni odbor za spodbujanje dojenja pri Unicef Slovenija in je brezplačno na voljo na spletnem naslovu www.dojenje.unicef.si/slovar.
Ključno in nesporno dejstvo, ki kot rdeča nit povezuje vseh pet prispevkov o dojenju, je ugotovitev, da je uspešno dojenje dobro za zdravje otroka in za zdravje matere, saj jima nudi tudi zadovoljstvo, ljubezen in občutek pripadnosti.
Prijetno branje vam želim,
doc. dr. Evgen Benedik, univ. dipl. inž. živ. tehnol., klinični dietetik
član Nacionalnega odbora za spodbujanje dojenje pri Unicef Slovenija